Prijavitelj - žvižgač
Prijavitelj oziroma t.i. žvižgač je oseba, ki naznanja in opozarja na nepravilnosti ali nevarnosti z motivom, da prepreči škodo, nesrečo ali kaznivo dejanje.
Prijavitelj - Žvižgač
Prijavitelj oziroma t.i. žvižgač je oseba, ki naznanja in opozarja na nepravilnosti ali nevarnosti z motivom, da prepreči škodo, nesrečo ali kaznivo dejanje.
Žvižgaštvo kot pojav, ko posameznik delodajalcu ali pristojnim organom prijavi nepravilnosti, je v današnjem času pogosto omenjano, vendar še vedno ni dovolj razumljeno in podprto s strani družbe. Žvižgaštvo ni enako tožarjenju, ki ima negativno konotacijo in se nanaša na zlobno etiketo, ki jo dobrovernim prijaviteljem nadenejo posamezniki, delodajalci, sodelavci ali celo družba.
Žvižgači so pogumni posamezniki, ki javno razkrijejo nepravilnosti pri delu ali prijavijo nepravilnosti delodajalcem ali pristojnim organom. Vendar pa lahko žvižganje povzroči tudi negativno označevanje kot je tožarjenje. Zaradi tega so žvižgači pogosto stigmatizirani, kar lahko vpliva na njihovo odločitev, da spregovorijo o nepravilnostih pri delu. Zato bi morala vsaka družba vlagati v izobraževanje in osveščanje zaposlenih ter vodstvenega kadra, da bi spodbujala in podpirala žvižgače.
Žvižganje je upravičeno, kadar posameznik javno razkrije nepravilnosti, ki so v javnem interesu, ali ko delodajalcem ali pristojnim organom prijavi nepravilnosti pri delu. Vendar pa je pri tem treba biti previden in se izogibati negativni konotaciji tožarjenja, saj ta lahko povzroči negativno označevanje dobrovernih prijaviteljev. Nekateri posamezniki, delodajalci in sodelavci, družba pa se včasih lahko poslužujejo zlobne etikete z namenom šikaniranja prijaviteljev, ki spregovorijo o nepravilnostih. Tako se zgodi, da se posameznika, ki je zbral pogum in spregovoril o nepravilnosti, namesto da bi obsodili ravnanja, ki jih je zagrešila prijavljena oseba, hote ali nehote obsodi.
Prijavitelji običajno verjamejo, da je prijavljena informacija resnična, in prijave podajo iz dobronamernih vzgibov. Največ prijav podajo posamezniki z visoko stopnjo integritete, ki pogosto prijavljajo nepravilnosti, zaradi katerih sami osebno niso neposredno oškodovani ali prizadeti, ampak je oškodovan javni interes. V Sloveniji Komisija za preprečevanje korupcije pri presojanju upravičenosti posameznika do pomoči še vedno preverja, ali je bila prijava podana iz dobronamernih motivov in ali prijavitelj verjame, da je informacija resnična. Ugotavljajo, da so prijave pretežno podane dobronamerno.
Kljub vsemu pa je žvižgaštvo pomemben mehanizem za odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, ki lahko prizadenejo javni interes. Zato bi morali spodbujati in podpirati žvižgače ter jim zagotavljati ustrezno zaščito pred povračilnimi ukrepi.