Žvižgači so posamezniki, ki razkrijejo nepravilnosti, korupcijo, zlorabo pooblastil ali druge neetične prakse v organizaciji ali instituciji, v kateri delajo. Žvižgači se odločijo za razkritje informacij, ki te sicer ne bi prišle na dan, ker menijo, da je njihova dolžnost opozoriti na nepravilnosti in s tem prispevati k izboljšanju stanja v družbi.
Žvižgači so pogosto zaposleni v podjetjih, državnih ustanovah ali organizacijah, ki imajo dostop do občutljivih informacij. Lahko pa so tudi posamezniki, ki so sodelovali v neetičnih praksah ali imajo informacije o nepravilnostih in se odločijo za njihovo razkritje.
Žvižgaštvo je pomemben dejavnik pri spodbujanju transparentnosti, odgovornosti in etičnega delovanja v organizacijah ter družbi na splošno. Hkrati pa lahko žvižgači tudi tvegajo svojo kariero, prijateljstva in družinske odnose, saj je pogosto stigmatiziranje in zavračanje žvižgačev v družbi. Zato je pomembno, da se žvižgači zaščitijo pred morebitnim maščevanjem in zagotovi jim pravna zaščita.
Edward Snowden je postal znan po svojem razkritju o množičnem nadzoru komunikacij po svetu, ki ga je izvajala ameriška Nacionalna varnostna agencija. Njegova razkritja so razkrila obsežen sistem prisluškovanja, ki je vključeval tudi zasebne posameznike in podjetja. Snowden je moral zapustiti ZDA in se zateči v Rusijo, kjer je prejel azil.
Chelsea Manning je bila obsojena zaradi razkritja tajnih dokumentov o vojaških operacijah v Iraku in Afganistanu ter drugih občutljivih informacijah, ki so razkrivale nepravilnosti v vojaških dejavnostih. Zaradi svojih dejanj je prejela 35-letno zaporno kazen, ki jo je kasneje zmanjšal predsednik Barack Obama. Njena razkritja so spodbudila razpravo o ameriških vojaških operacijah in pomanjkljivosti ameriške zunanje politike.
Mark Felt je bil direktor FBI-ja, ki je s svojimi odkritji o aferi Watergate razkril nepravilnosti v delovanju ameriškega predsednika Richarda Nixona in njegove administracije. Felt je podal informacije novinarjem in s tem poskrbel za zrušitev predsednika. S svojimi dejanji je Felt postal kontroverzna figura v ameriški politiki.
Jeffrey Wigand je bil zaposlen v tobačni industriji in je razkril notranje informacije o škodljivih učinkih tobačnih izdelkov na zdravje ljudi. Svoja razkritja je podal novinarjem, ki so jih objavili v medijih. Wigand je zaradi svojih dejanj postal tarča groženj in napadov, vendar so njegova razkritja spodbudila razpravo o regulaciji tobačne industrije in varnosti izdelkov.
Karen Silkwood je bila zaposlena v jedrski elektrarni in je razkrila nevarne prakse ter pomanjkljivo varnostno kulturo v podjetju. Svoja razkritja je podala sindikatu, vendar je bila kmalu zatem ubita v skrivnostnih okoliščinah, kar je sprožilo še večjo pozornost javnosti na njeno razkritje. Njena smrt je sprožila preiskave in reforme na področju varnosti v jedrski industriji ter zakonodajo o zaščiti žvižgačev.
V primeru Edwarda Snowdna so njegova razkritja o množičnem zbiranju podatkov s strani NSA privedla do pomembnih sprememb v zakonodaji in praksi. Njegove informacije so sprožile razpravo o tem, kje poteka meja med varnostjo države in zasebnostjo posameznikov, ter spodbudile reforme na področju nadzora nad obveščevalnimi službami.
Podobno je bila Chelsea Manning zaradi svojih razkritij deležna obsodb in zapora, vendar so njene informacije kljub temu privedle do pomembnih sprememb v ameriški zunanji politiki in vojaških operacijah. Njena dejanja so sprožila razpravo o transparentnosti in odgovornosti vladnih organov ter o etičnih vprašanjih vojskovanja in uporabe sile.
V primeru Jeffreyja Wiganda so njegova razkritja o škodljivih učinkih tobačnih izdelkov sprožila preiskave in spodbudila reforme na področju regulacije tobačne industrije ter ozaveščanja o škodljivih učinkih kajenja. Wigand je bil zaradi svojih razkritij deležen pritiskov in groženj s strani tobačne industrije, vendar je kljub temu vztrajal in javnosti predstavil resnico.
Ena izmed največjih korupcijskih afer v zgodovini Slovenije je bila Patria. Ta se nanaša na prodajo 135 oklepnih vozil finskega proizvajalca Patria slovenski vojski. Preiskavo je sprožil takratni direktor protikorupcijske komisije, ki je razkril nepravilnosti.
Farmacevtska industrija je leta 2019 prišla v središče pozornosti, ko je farmacevtski inženir razkril, da podjetja zavajajo o varnosti in učinkovitosti svojih zdravil. S svojimi ugotovitvami je podkrepil tajne posnetke sestankov, na katerih so farmacevti priznavali, da so zavajali javnost.
V novembru 2019 je prišel v javnost posnetek sestanka med vodstvom NLB in predstavniki države, na katerem so se dogovarjali o prikrivanju informacij o sumljivih transakcijah v času prestrukturiranja banke. Ta posnetek je razkril nepravilnosti in vodil k odstopu nekaterih vodilnih.
Ivan Gale je v oddaji Tarča na RTV Slovenija aprila 2020 razkril informacije o aferi maske. Trdil je, da je bila preusmeritev vseh dobav zaščitne opreme med epidemijo COVID-19 na Zavod RS za blagovne rezerve namerna.
V zdravstvu je bilo leta 2021 razkrito, da so nekateri zdravniki in farmacevti izkoriščali svoj položaj za osebne koristi. Med drugim so izdajali ponarejena potrdila o testiranju na COVID-19 v zameno za denar ter sprejemali podkupnine za predpisovanje določenih zdravil.
Vsi ti primeri kažejo na pomembno vlogo, ki jo imajo žvižgači pri razkrivanju nepravilnosti in spodbujanju sprememb v družbi. Kljub temu pa so žvižgači pogosto deležni pritiskov, groženj in zatiranja s strani vladnih organov ali korporacij, ki želijo skriti svoje nepravilnosti ali zaščititi svoje interese. Zato je pomembno, da imajo žvižgači ustrezno zaščito in podporo ter da se sprejmejo ukrepi za spodbujanje transparentnosti, odgovornosti in etičnega ravnanja v vseh sektorjih družbe.
Več informacij o ZZPri tudi na povezavah:
Intervju: dr. Miha Dvojmoč o zakonu ZZPri in varnih prijavah
e-Zaupnik – rešitev za Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri)